Untitled Document
Na začetno stran E-mail Kontakt
Untitled Document
Na začetno stran
Untitled Document
Na začetno stran Predstavitev PGD Nazarje Novice PGD Nazarje Intervencije PGD Nazarje Vozni park PGD Nazarje Zgodovina PGD Nazarje Foto galerije Video galerije Zanimivosti
Untitled Document
 
:: ZAPISNIKI
:: OBVESTILA ZA ČLANE
:: PREDPISI IN ZAKONODAJA
:: ČLANSKI FOTO/VIDEO
 
 
 
Untitled Document
 

Na spletu tudi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE!
Spletna stran bo omogočala vsem obiskovalcem vpogled v delovanje PGD Nazarje, prav tako, pa bomo posredovali informacije o našem delu, kakor tudi aktualne informacije za naše člane...
Dobrodošli!

 
Untitled Document
 


 
 
USTANOVITEV PGD NAZARJE

V čas, ko je na pobudo nekaterih krajanov,kmetov in obrtnikov ter uprave škofovskega veleposestva Marijingrad prišlo do ustanovitve gasilskega društva v Nazarjah (Požarna bramba), bilo je to leta 1924, so v Zgornji savinjski dolini že delovala gasilska društva v Mozirju, Rečici ob Savinji, Gornjem Gradu, Bočni, Šmartnem ob Dreti, Ljubnem ob Savinji, Lučah in Radmirju.

V Nazarjah je torej prišlo do ustanovitve gasilskega društva gledano na sosednje kraje relativno pozno, vendar je pri tem treba upoštevati, da se zametki kraja začenjajo šele s pričetkom industrijske predelave lesa, ko so v Nazarjah zgradili prvo industrijsko žago. Slednja je po šestih letih prešla v last uprave veleposestva ljubljanske škofije, ker pa je šlo za požarno varovanje takrat nastajajoče lesne industrije je njeno soglasje glede ustanovitve društva razumljivo.
Z ustanovitvijo gasilskega društva so bila izvoljena tudi njegov upravni in nadzorni odbor, katerih člani so bili iz vseh okoliških zaselkov:Žlabor, Zavodic, Prihove in Dobletine. Z ozirom na ustno izročilo so bili takratni člani gasilskega društva po strokturi pretežno delavci in polkmetje.
Prvi predsednik društva je bil Matevž Dobrovc p.d. Kranc iz Dobletine, poveljnik pa Ivan Krefl st. znan po vzdevku Anza. Tajniške posle je opravljal Franc Fricelj, blagajniške pa Franc Hren.
Prva naloga novoustanovljenega društva je bila izgradnja gasilskega doma. Člani so jo sprejeli z veliko vnemo in začeli z gradnjo jeseni leta 1924. Dom je bil zgrajen leto kasneje in tega leta tudi slovesno odprt. Pri tem so bili navzoči tako rekoč vsi krajani in uprava Marijingrada s patrom Kerubinom Turnškom na čelu. Slednji je bil tudi med ustanovnimi člani društva, kakor tudi takratni nazarski gostilničar Maks Turšek-Bohač. Denar , ki so ga zbrali ob priliki otvoritve gasilskega doma, so porabili za nabavo gasilske opreme in orodja, predvsem cevi in ročne brizgalne. Istočasno z otvoritvijo doma je bil razvit prvi prapor društva.
 

Ustanovitelji Gasilskega društva Nazarje
Sedijo v prvi vrsti (od leve): Evstahij Roth, Anton Remic p.d. Tonič, Ivan Zajc p.d. Primož, Ivan Krefl st.-Anza-poveljnik, p.Kerubin Tušek, Maks Turnšek p.d. Bohač, Matevž Dobrovc p.d. Kranc-predsednik, Marčink, Franc Fricelj-tajnik, Blaž Punčuh p.d. Kolšek.
Stojijo v drugi vrsti (od eve):Jože Ilovšek p.d. Jerk, Franc Hren p.d. zg. Krigl, Jernej Remic, Viktor Špende p.d. Žifrnek, Martin Žunter ml., Jože Dobrovc p.d. Žlabornik, Martin Špende p.d. Vratnik,  Marčink, Anton Praznik p.d. Kovač, Franc Hren-blagajnik
Stojijo (od leve) Pankrac Verko p.d. Jereb, Ivan Tominšek st. p.d. Birš, Ludvik Sabotin, Franc Hlačun, Anton Žlabornik p.d. Babin, Martin Žunter p.d. Olup-praporščak, Anton Krajner p.d. Piučen, Franc Boršnak p.d. Trenkl, Emil Kopitar, Anton Breznik p.d. Mliner

Ohranjena sprejemnica ustanovnega člana

 

Do 2. svetovne vojne
Ko se je delovanje nazarskega gasilskega društva že uteklo, je društvo nabavilo motorno brizgalno češke proizvodnje Smrekal (natančna letnica nakupa ni znana) namesto ročnega pogona je že imela motorni pogon, za njen prevoz je služila konjska vprega. Skupaj z motorno brizgalno je bil vpet tudi vprežni voz za prevoz moštva.
Gasilci so se že tedaj dobro zavedali pomembnosti čimprejšnega prihoda na požarišče. V ta namen so bili v posameznih zaselkih imenovani člani, ki so v slučaju alarma v gasilski dom  pripeljali konje za prevoz motorne brizgalne in moštva na kraj požara. Izdelan je bil razpored za nekaj časa vnaprej, kot danes poznamo dežurstvo.
Alarmiranje se je vršilo s trobento. Za to nalogo je bil v društvu določen trobentač. V obdobju pred vojno je to bil Estahij Roth iz Zavodic, katerega vrlin so se še dolgo spominjali. Verjetno pa so v tem času za alarmiranje po potrebi uporabljali tudi zvonove.
Iz tega obdobja se omenjajo tudi nekateri večji požari: Bohačev marof, Toničev marof, Rebernakov kozolc na Prihovi, kozolci v Lačji vasi. Nazarski gasilci pa so sodelovali tudi pri gašenju požarov izven svojega območja.

Med in po drugi svetovni vojni
Z začetkom vojne se je delovanje društva v dotedajni obliki prekinilo. Nekateri člani gasilskega društva so se aktivno vključili v narodnoosvobodilni boj. Med njimi jih je nekaj tudi izgubilo življenje.
Ivan Remic
Maks Hlačun
Franc Hlačun
Ludvik Sabotin
Franc Kos
Ivo Kos
Okupator je iz gasilskega dom odnesel večino orodja in opreme. Poleg ostalih stvari je izginil tudi prapor. Na srečo je bilo nekaj orodja in opreme skrito pri krajanih na njihovih domovih, na varnem pred krajo. Društvo v letih med vojno tudi ni imelo svoje prave funkcije varstva pred požari, saj ni bilo ne opreme niti dovolj aktivnih članov za intervencije. Nemci so v tem času organizirali posebno enoto, ki je skrbela za gašenje požarov in posredovanje v drugih primerih.
Po koncu vojne se je v društvu znova začelo organizirati članstvo. Razpoložljivo orodje in opremo so spet zbrali v gasilskem domu. Med drugim je društvo dobilo kot vojni plen tudi poltovorni avtomobil, ki so ga potem koristno uporabljali za prevoz moštva in opreme na požarišče. Prvi voznik tega avtomobila, ki je bil istočasno prvi poveljnik GD Nazarje po vojni je bil Stanko Tominšek. Spominjajo se ga kot izredno skrbnega in vestnega. Predsednik društva je postal Ivan Zajc p.d. Primož, tajnik je ostal še naprej Franc Fricelj in blagajnik Franc Hren.
Leta 1949 je bila ustanovljena Okrajna gasilska zveza s sedežem v Šoštanju. Vanjo je bila poleg osemindvajsetih drugih društev iz tega območja vključeno tudi nazarsko društvo, ki se je skupaj z drugimi udeleževalo različnih vaj. Tako je iz enega izmed ohranjenih zapisnikov mogoče razbrati, da so bile okrajne gasilske vaje 11. Septembra 1949 v Nazarjah, Gornjem Gradu in Lučah. V Nazarjah je bilo zbirališče za vsa društva pri zabojarni (izdelava zabojev v lesno predelovalnem kopleksu lesne industrije v nazarjah). Na znak sirene so odhajale desetine po tri minutnem presledku. Gasili so objekt gospodarskega poslopja gozdne uprave. Nastopilo je šest društev, po vaji je bil sestanek predsednikov, poveljnikov in tajnikov. Okrajna gasilska zveza Šoštanj je delovala do ukinitve okraja Šoštanj leta 1955.

Petdeseta leta
Društvo si je v nekaj letih po vojni opomoglo. Med članstvom je bilo že precej mladih gasilcev, ki so se prizadevno urili in uspešno nastopali na tekmovanjih. Najuspešnejši način zbiranja sredstev so bile v tem času vrtne veselice, ki so jih redno organizirali vsako leto in tako prišli do prepotrebnega denarja za nakup opreme in gasilskih uniform. Po podatkih Okrajne gasilske zveza Šoštanj je imelo gasilsko društvo nazarje leta 1954 52 članov, gasilski dom, avto, dve motorni brizgalni in eno ročno brizgalno.
Z razvojem lesne industrije in s širitvijo kraja je tudi društvo moralo v korak z napredkom zaradi zagotavljanja ustrezne požarne varnosti. Kot nujna se je konec petdesetih let pokazala potreba po nakupu zmogljivejše motorne brizgalne. Društvo je tedaj prvič pristopilo k širši nabiralni akciji, s katero so bila zbrana potrebna sredstva za njen nakup. Šlo je predvsem za prispevke v obliki lesa, nekaj tudi denarja, zbrana sredstva pa je bilo treba nakazati v obliki predplačila proizvajalcu, bil je to ing. Andrej Zupan iz Ljubljane. Motorna brizgalna s kapaciteto 800 litrov v minuti je bila za takratne razmere zelo  sodobna in še danes lahko služi svojemu namenu vendar jo imamo sedaj shranjeno kot zelo drag spomin.

Šestdeseta leta
V prvi polovici šesdesetih let je bil v Nazarjah po modernizaciji proizvodnje embalaže zgrajen obrat stavbnega pohištva, v letih 1965-66 pa še nova mehanizirana žaga z lastno kotlovnico. Zaradi večje kapacitete žagalnice je bil potreben večji skladiščni prostor za hlodovino. Gasilski dom ob cesti v nazarje je postal ovira, ki jo je bilo treba odstraniti. To se je zgodilo leta 1965, gasilci pa so se začasno preselili v prostore vzdrževalnih delavnic gozdnega gospodarstva do izgradnje novega gasilskega doma na Prihovi, ki je bila sklenjena leta 1967. Gasilsko društvo Nazarje je tako dobilo nov dom, ki pa že takrat lokacijsko ni najbolj ustrezal potrebam gasilske dejavnosti.
Požarna varnost,za katero je skrbelo društvo, je bila z obstoječo opremo kljub novim prostorom pod vprašajem. Društvo je med tem stari avto zaradi dotrajanosti prodalo, nabava novega vozila za prevoz opreme in moštva pa je bila glede na nove potrebe nujna.
Po predhodnem dogovoru je društvo preko Občinske gasilske zveze Mozirje uspelo najeti kredit pri celjski zavarovalnici Triglav. Tam je takrat služboval g. Tomšič, ki je imel za potrebe nazarskih gasilcev velik posluh. Del sredstev za nabavo tega avtomobila je prispevalo tudi podjetje GLIN Nazarje. Vendar s tem težav še ni bilo konec. V tistem času je mariborsko podjetje TAM kot edini proizvajalec specialnih vozil v državi komaj zadovoljevalo potrebe svojih kupcev. Med temi je bila tudi jugoslovanska vojska, ki je potrebovala šasije za ustrezne nadgradnje. S pomočjo g. Mogu-ja, vodja avtoparka v gozdnem gospodarstvu in g. Planovška, ki je bil v TAM-u zaposlen, so se uspeli dogovoriti, da so iz proizvodnje dobili vojaško šasijo, na kateri je potem bila izdelana nadgradnja. Tako je GD Nazarje leta 1968 dobilo prvi nov tipiziran orodni avto v mozirski občini.
Ob tem velja tudi dodati, da je imelo podjetje GLIN Nazarje v tem času svojo industrijsko gasilsko enoto, s katero je domače društvo odlično sodelovalo.

Sedemdeseta leta
Z razvojem kraja in lesne industrije je naraščala potreba po vedno večji strokovnosti in vedno boljši tehnični opremljenosti društva. Leta 1971 je bila v Nazarjah zgrajena takrat največja in najmodernejša tovarna ivernih plošč s kapaciteto 80.000 KBM letno.
Zaradi zagotavljanja večje požarne varnost in preskrbe z vodo na morebitno požarišče je društvo leta 1974 pristopilo k nabavi nove, zmoglivejše motorne brizgalne. Odločili smo se za brizgalno preizkušenega proizvajalca Rosenbauer s kapaciteto 1200 litrov v minuti. Ta ista brizgalna je še danes najzmoglivejša od vseh, ki jih imamo v društvu in še vedno odlično služi svojemu namenu.
Leta 1975 je umrl dolgoletni poveljnik Gasilskega društva Nazarje Karel Friškovec.
Razvoj pa je seveda tekel svojo pot naprej. V drugi polovici sedemdesetih let je praksa tako pri vajah kot pri intervencijah nedvoumno kazala na potrebo po nabavi novega vozila za prevoz moštva. Zaradi težav pri zagotavljanju sredstev za nakup vozila se je društvo aktivno vključilo v dela pri rušenju starega Kulturnega doma v Nazarjah. S tem je pridobilo nekaj dragocenih srestev, precejšen delež pa so prispevali tudi krajani v obliki denarja in takratnih cestnih obveznicah. Nabava je bila končno le uspešno realizirana in društvo je leta 1978 dobilo nov kombi IMV za prevoz moštva.

Osemdeseta leta
Leta 1980 je podjetje Elkroj, ki je medtem v začetku sedemdestih let zraslo ob gasilskem domu na Prihovi izrazilo željo po najemu prostorov v domu oziroma njegovem odkupu. Zaradi očitne neprimernosti lokacije doma glede na center kraja je bil predlog za nazarske gasilce v osnovi sprejemljiv, zato so v okviru društva imenovali odbor, ki je vodil razgovore z Elkrojem. Po cenitvi uradnega cenilca je bilo jasno, da je dom vreden polovico novega, za katerega je bil izdelan predračun. Cena je bila sprejemljiva tako za kupca kot prodajalca in tako je postal lastnik doma Elkroj, društvo pa ga je uporabljalo do izgranje novega.
Gradbena dela so se pričela jeseni1980, pred tem pa je bil imenovan gradbeni odbor, v katerm je bil poleg Franja Pukarta in Romana Krajnerja še ing. Henrik Čmak, ki je bil tudi nadzorni organ.
Sprva je bilo nekaj težav s samo lokacijo novega doma, saj predloga za obrtno cono gasilci nismo sprejeli. Končno se je našlo ustrezno mesto in to na lokaciji, kjer je stala stara vzdrževalna delavnica gozdnega gospodarstva. Na podlagi razpisa je bil izbran najugodnejši izvajalec del, celjski Ingrad. Vzporedno s tem je potekala akcija zbiranja sredstev,ki sta jo vodila gradbeni in upravni odbor. Največji deležje prispevalo podjetje Gorenje Glin Nazarje, ki je istega leta spet razširilo svojo proizvodnjo z žagalnico drobne hlodovine in tovarno pohištvenih sklopov iz ivernih plošč. Veliko sredstev so prispevali krajani s prostovoljnimi prispevki in v obliki lesa. Nekatera gradbena dela, le-teh je bilo preko 3000 ur, pa so udarniško opravili gasilci sami, kot na primer zemeljska dela in traktorske prevoze.
Oktobra 1982 je bil nov gasilski dom dokončan že v tolikšni meri, da smo vanj lahko selili opremo iz starega doma. Svečana otvoritev pa je bila junija naslednje leto v sklopu krajevnega praznika.
 

Poleg podjeta Gorenje Glin so se v neposredni bližini hitro razvila tudi podjetja Elkroj, Gorenje MGA in GG. Požarna ogroženost se je s tem povečevala. Znova je bilo treba razmišljati o posodobitvi opreme in voznega parka. V društvu smo se leta 1984 odločili za nakup kombiniranega vozila oziroma avtocisterne TAM s kapaciteto 4000 litrov vode in 400 litrov penila.
Vendar s tem potreb še ni bilo konec. Orodni avtomobil iz leta 1968 namreč ni več v popolnosti služil svojemu namenu, zato je bilo marca1986 po predhodni uspešni nabiralni akciji, v kateri so se izkazali predvsem krajani sami, nabavljeno novo orodno vozilo TAM. Starega je gasilsko društvo Nazarje junija istega leta po zmerni ceni prodalo novoustanovljenemu društvu Dobrovlje.
Konec osemdesetih let se je iztrošil tudi kombi za prevoz moštva IMV, prodal se je podjetniku Svečarstvo Šubic. Za prevoz je bil zato nabavljen nov kombi Citroen, ki je bil svojemu namenu predan maja 1990.

Devetdeseta leta
V šestem desetletju obstoja nazarskega Gasilskega društva in ob ustrezni tehnični opremljenosti se je lahko društvo posvetilo večji pozornost strokovnemu izobraževanju članov. S tem ni rečeno da prej temu ni bilo tako ampak ob zavedanju, da še tako dobra oprema brez strokovno pripravljenega članstva ne koristi kaj prida smo se tega lotili načrtno.
Vedno bolj zahtevni tehnološki procesi v okoliških industrijskih obratih, vedno večje število stanovanjskih objektov, vse to v vsakdanjem življenju predstavlja možnost nastanka požara, ki ga je treba v takem primeru čimbolj efektivno pogasiti. Seveda je potrebno narediti vse, da do požara sploh ne pride,toda, če že, potem je za gasilce naloga jasna. Poleg požarne varnosti prevzemo gasilci čedalje večje naloge tudi pri saniranju drugih elemetarnih nesreč. Tako smo lahko že v prvem letu tega desetletja pokazali in tudi dokazali pripravljenost za reševanje pri poplavnih vodah. Poplava 1. novembra 1990 je bila za Zgornjo Savinjsko dolino katastrofalna. 100-letne poplave za območje ob Savinji in Dreti niso zgolj teoretični izračun,ampak so se dejansko zgodile. Ne samo, da smo reševali premoženje krajanom, industrijskim obratom na širšem področju Nazarja, poplavna voda je zalila tudi naš gasilski dom in povzročila nemalo škode.
V tem desetletju so se zgodile tudi pomembne družbenopolitične spremembe, ki  vplivajo tudi na organiziranost gasilstva v Sloveniji, Torek, 25. 06. 1991: Slavnostna seja slovenske skupščine, na kateri njen predsednik France Bučar razglasi samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo,26. junija 1991 Slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Po razglasitvi neodvisnosti so enote Jugoslovanske ljudske armade napadle slovensko ozemlje in s tem skušale preprečiti neizogiben razpad Jugoslavije. To je bil začetek tako imenovane 10. Dnevne vojne za samostojnost Slovenije.
Tukaj jo drugače ne bi posebej omenjali, vendar je kar nekaj gasilcev operativcev šlo z orožjem v bran proti okupaturju nekaj pa jih je bilo dežurnih po gasilskih domovih, da v primeru potrebe zaradi povečane splošne nevarnosti izpeljejo zahtevane intervencije. Imeli smo srečo in iz naših gasilskih vrst v tej agresiji ni bilo človeških žrtev.
Leta 1993 je bil sprejet Zakon o gasilstvu in Zakon o varstvu pred požari in s tem smo gasilci dobili nekatere dodatne naloge kot so naprimer: reševanje v prometnih nesrečah, zaščita in reševanje v primeru poplav in drugih nesrečah, oskrba prebivalstva s pitno vodo itd. Gasilstvo je tako bilo postavljeno v nov okvir delovanja kot obvezna javna služba, pri kateri je poudarek na operativi.
V letu1993 je Občinska gasilska zveza na pobudo nazarskega društva in s finančno pomočjo občine nabavila opremo za reševanje v prometnih nesrečah. Za rokovanje z njo se je usposobila gasilska desetina iz Nazarij. Uspešno usposabljanje je desetina dokazala na demonstracijski vaji 2.oktobra istega leta. Zaradi visokega zneska investicije v osnovno opremo je izostal nakup posebnega vozila za njen prevoz, zato se je začasno opremil kombi Citroen v lasti PGD Nazarje.
Oktobra leta 1994 je bila na  osnovi  zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij ustanovljena občina Nazarje, ki je zajemala naslednje zaselke: Brdo, Čreta pri Kokarjih, Dobletina, Kokarje, Lačja vas, Nazarje, Potok, Pusto polje, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog, Zavodice, Žlabor, Sedež občine Nazarje je v Nazarjih. Prvi občinski svet šteje 10 članov. Kasneje je na pobudo krajanov Prihova in izvedenem referendumu Ustavno sodišče  na seji dne 12. 10. 1998 odločilo da je naselje Prihova del območja Občine Nazarje. Takrat se je povečalo tudi število svetnikov na 11 članov.
V tej novo nastali občini delujejo tri prostovoljna gasilska društva. PGD Nazarje je postalo osrednje gasilsko društvo II.kategorije. Članstvo v PGD Nazarje je takrat štelo  94 aktivnih gasilcev. Tega leta se je ustanovilo tudi občinsko poveljstvo katerega prvi poveljnik je postal član našega društva Pukart Franjo mlajši. Organizacijsko je društvo ostalo povezano preko Gasilske zveze Mozirje ( pozneje primenovano v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline ali krajše GZ ZSD) v Gasilsko zvezo Slovenije. Tu je potrebno poudariti, da je gasilstvo ostalo edino povezano v enotno krovno organizacijo na teritoriji bivše Občine Mozirje vsa ostala društva  so se organizacijsko razbila po novo nastalih občinah. V zakonu o gasilstvu : Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država. Župan pa je neposredno odgovoren za požarno varnost in financiranje gasilskih društev ki delujejo na teritoriju, ki ga pokriva občina.
Vkljub ali pa ravno zato se je vsa ta burna leta, ki so organizacijsko kar precej zaposlovala članstvo v gasilskem društvu veliko energije posvečalo na vključevanju mladih v gasilske vrste, tekmovanju in izobraževanju. Ker je v društvu bila usposobljena enota za reševanje v prometnih nesrečah, Zgornjo Savinjsko dolino  pa je pokrivala poklicna enota iz Celja je vodstvo društva aktivno delalo za pridobitev koncesije, ki jo za posamezno področje podeli Ministrstvo za obrambo, zaščito in reševanje.
Oktobra 1998 je bilo zopet zelo deževna jesen in Nazarje je zopet doživelo veliko poplavo. Poplavljen je bil tudi gasilski dom. Po ponovni sanaciji, ki je zahtevala veliko udarniškega dela in denarnih sredstev je prišlo leto 1999, ki je bilo zopet zelo pestro.
Društvo je pridobilo koncesijo  za posredovanje ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi in nesrečah na vodi od Ministrstva za obrambo, zaščito in reševanje. Delovanje tehnično reševalne enote se razprostira po celi Zgornje Savinjski dolini.
Za uspešno delovanje, je enota potrebovala specialno vozilo. Vodstvo društva se je odločilo za nabavo novega. Po temeljitem zbiranju informacij je padla odločitev, da se gre v nabavo šasije Renault Midliner M 210.14 s padaljšano kabino . Z najetjem kredita s poroštvom občine Nazarje je nabava omenjenega vozila uspela.


Po prelomnici tisočletja
Leto 2000 je pomenilo veliko dela in zbiranja denarnih sredstev. Nabavljeno šasijo, je bilo treba nadgraditi in  opremiti to je opravil Marijan Pušnik s.p. iz Črešnjevcev. Med tem časom ko se je izdelovala nova karoserija je bilo treba poiskati tudi kupca za vozilo TAM 130 T-10 B4 saj je društvo potrebovalo denar pa tudi prostor v garaži. Vsi potencialni kupci so si lahko avtocisterno ogledali, preizkusili povedano pa jim je bilo tudi, da ga lahko prevzamejo šele takrat ko bo novo vozilo PGD Nazarje predano v uporabo. To se zgodilo meseca marca. PGD Nazarje je na svečan način prevzelo novo kombinirano vozilo, staro avtocisterno pa prodalo članom  PGD Gaberje (blizu Lendave).
V letih 2001-2002 je bilo posvečeno veliko časa za izobraževanje, delo z mladimi, pripravami za tekmovanja in udeležba na tekmovanjih. Za člane TRE (tehnično reševalne enote) je bilo kar veliko dela, saj je bilo povprečno vsaj 10 intervencij pri nesrečah v prometu, pa tudi nekaj razlitja nevarnih tekočin. Jeseni 2002 je pri prevozu otrok iz tekmovanja v Gornjem Gradu prišlo do prometne nesreče ko se je voznik , ki je vozil za gasilskim vozilom zaletel v zadnji del. K sreči otrokom in vozniku ni bilo nič hujšega razen nekaj prask in strahu, avtomobil Cimos za prevoz moštva pa je bil tako poškodovan, da se je društvo odločilo za prodajo. Ker se je avtomobil za prevoz moštva potreboval, denarnih sredstev za nakup novega pa ni bilo v zadostni meri se je pristopilo k nakupu rabljenega vozila. Kupil se je Volswagen Transporter rdeče barve letnik 1996,  nadgradnjo pa je izvedlo podjetje Premier Adria d.o.o. iz Ljubljane. Leto 2003 je bilo zopet zelo aktivno , kar se tiče zamenjave voznega parka. Člani TRE enote so ugotavljali, da je kombinirano vozilo prepočasno za posredovanje pri prometnih nesrečah in nesrečah pri razlitju nevarnih snovi tu je zelo pomemben čas prihoda na nesrečo zato je padla odločitev o prodaji  orodnega vozila. Prodalo se je vozilo TAM 80T brez gasilske opreme privatniku iz Vrhnike in kupilo vozilo Mercedes Sprinter 416 Cdi35 4x4-Furgon. Nadgradnjo je izvšilo podjetje Pušnik Marijan iz Črešnjevcev. Sredstva za novo vozilo je iz koncesijske pogodbe v veliki večini prispevalo Ministrstvo za obrambo, zaščito in reševanje RS,  nekaj sredstev je bilo od prodaje orodnega vozila in našlo se je nekaj sponzorjev (BSH Nazarje, Zavarovalnica Triglav-enota Celje).
V  letu 2004 je gasilsko društvo praznovalo pomembno obletnico 80 let delovanja. Ob tej priliki, se je prvi dan priredila svečana akademija v domu kulture v Nazarjah, razvil se je nov prapor  podelila so se priznanja in odlikovanja  članom, drugi dan pa se je svečano predalo novo tehnično reševalno vozilo v promet in priredila velika vrtna veselica na kateri je igral priznan ansambel Čuki.
V letih 2005-2006 je bil poudarek na izobraževanju, opremljanju z osebno in skupno zaščitno opremo, vajah, bilo pa je tudi kar nekaj intervecij. Koncem leta 2006 je društvo nabavilo dvojna  dvižna garažna vrata v začetku 2007 pa  še tretja. Investicija je bila potrebna predvsem zaradi poplav poškodovanih vrat in pa tudi zaradi hitrejšega izvoza vozil na intervencijo. Največ sredstev je bilo sponzorskih.
V tem letu je bil za potrebe TRE enote nabavljeno še poveljniško vozilo Kangoo 1.6 4x4 letnik proizvodnje 2005. Potrebno je poudariti, da se je firma BSH Nazarje zopet izkazala z zajetnim zneskom.
Koncem leta so občino Nazarje zopet prizadele poplave in tudi gasilski dom je zopet zalila poplavna voda. Veliko članov je takrat pomagalo občanom Nazarij, nekaj pa je reševalo gasilsko premoženje. Po tolikih poplavah je gasilsko društvo pričakovalo, da bo lokalna skupnost tudi gasilskemu društvu nekoliko pomagala s finančnimi sredstvi pri sanaciji škode, vendar iz strani občine ni bilo razumevanja.
V letu 2008 se je poleg osebne zaščitne opreme za zaščito gasilcev nabavil tudi priklopnik za prevoz motorne brizgalne. Postavila se je tudi vrtna uta v kateri je miza in dve klopi. Tu lahko gasilci v toplejših dneh leta opravijo kakšen neformalen sestanek ali pa se spočijejo po kakšnem težjem opravilu (vaji, delu v domu ali intervenciji)
Leto 2009 je bilo v znamenju 85. letnice obstoja društva in pa 10. letnice odkar je postala PGD Nazarje enota širšega pomena. Organizirala se je vrtna veselica z bogatim srečelovom igral pa je ansambel Okrogli muzikantje. Čeprav vreme ni bilo naklonjeno se je prireditve udeležilo veliko število obiskovalcev.
Na vhodni strani gasilskega doma se je dogradila orodna lopa v kateri so shranjene mize in klopi ter priklopnik. Za red in čistočo v njej je prevzel dolgoletni član društva Fekner Branko.
Leto 2010 je bilo zelo uspešno. Veliko operativnih članov se je udeležilo raznih izobraževanj tudi pripravniki za gasilce so opravili osnovni tečaj. Sodelovalo se je na mladinskem in članskem tekmovanju, ki ga je organizirala GZ ZSD organizator pa je bilo občinsko poveljstvo Gornji Grad. Ekipa "B"člani tako imenovani "Tjulni" so dosegli odlično drugo mesto, ostali pa so bili v zlati sredini. Na operativnem področju je bilo kar veliko dela saj je bilo preko 20. intervencij, največ na področju tehničnega reševanja. Postorilo se je veliko tudi na obnovi strehe gasilskega doma. Naredila se je nova frčada nad čajno kuhinjo in prekrilo se je več kot dve tretjini strehe. Na novo se je opremila čajna kuhinja in nabavilo se je novo moštveno vozilo Volkswagen Transporter. Pridobila se je tudi prikolica za prevoz motorne brizgalne. Nabavilo se je tudi kar nekaj osebne in skupne zaščitne opreme.

Drugo desetletje 21. stoletja
 V letu 2011 se je že v začetku leta na občnem zboru med drugim odločilo, da se pristopi k dozidavi nove garaže na vzhodni strani gasilskega doma.
  Ko smo se odločili za gradnjo je bili najprej mišljeno, da se pridobi dovoljenje za enostavno gradnjo. Vsa mnenja so bila da je to dovolj. Ker smo gasilci zelo hitri smo začeli z pripravo temeljev takoj. Potem se je komisija na upravni enoti odločila, da moramo vložiti zahtevek za gradnjo z ustrezno gradbeno dokumentacijo. Za izris načrta se je ponudil Dobrovc iz Žlabra, ki dela v projektantski hiši. Da pa se rado zaplete smo si izkusili tudi gasilci. Prišlo je obvestilo, da se zemljišča okoli gasilskega doma in sam dom predmet denacionalizacijskega postopka. Upravičenec pa je Nadškofija Ljubljana. Prišlo je do ogleda parcel. Prišli so predstavniki SOD-a, advokat Ljubljanske Nadškofije, upravne enote Mozirje in predstavnika PGD Nazarje. Ugotovljeno je bilo stanje parcel in tudi povedano da kar je pozidano se v naravi ne vrača. Predstavnika PGD Nazarje sta se strinjala, da se vrne v naravi vse kar ni funkcionalno potrebno za delovanje društva, in takrat smo tudi povedali da bomo zaradi prostorske stiske v garaži prizidali novo garažo. Na kratko. Garažo smo pričeli zidati kljub vsemu. Vmes je prišlo do ustavitve gradnje na predlog denacionalizacijskega upravičenca. Dosegli smo dogovor za odkup zemljišča od Ljubljanske nadškofije, ki je v neposredni bližini nove garaže in  se dogovorili za skupno razmejitev parcel. Sedaj čakamo, da se nove parcelne številke vpišejo v zemljiško knjigo potem pa v gradbeni načrt, ki je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sedaj je zadeva zaključena in gasilski dom z novo garažo izgleda takole:
  

V letu 2012 smo lahko zaradi velikih investicij v preteklem in predpreteklem letu  nabavili samo najnujnejšo osebno zaščitno opremo in zamenjali nekaj kosov poškodovane opreme, ki je nastala pri veliki poplavi 5.11.2012. Gasilski dom je zopet zalila reka Dreta vendar ne več tako hudo kot v preteklosti ker smo na vse odprtine namestili montažne zapornice, vodo ki pa je  prišla v prostore pa smo sproti črpali. Vseeno pa je nastala škoda največ na  fasadi. Nekaj gasilcev je varovalo gasilski dom, drugi , ki pa niso imeli sami poplavljenih domov pa so požrtvovalno pomagali krajanom katere je prizadela vodna ujma. Posledice poplave so se odpravljale ves teden.

 

Poslano od PGD NAZARJE
 
Untitled Document
 
 

----------------------------------------------------------------------------

 
[30 Apr 10] :: SPIN
news image
[10 Apr 10] :: POŽARNA OGROŽENOST
news image
[09 Apr 10] :: VREMENSKI SERVISI
news image
Stran [1/1]
 
----------------------------------------------------------------------------
   
 

AKTUALNE POVEZAVE

::
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE
:: UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
:: GASILCI.ORG
:: PGD MOZIRJE
:: VULKAN
:: POLICIJA

 
----------------------------------------------------------------------------
   
 

KLIC V SILI: 112

Ko kličete 112 povejte:

KDO kliče
KAJ se je zgodilo
KJE se je zgodilo
KDAJ se je zgodilo
KOLIKO je ponesrečencev
kakšne so POŠKODBE
kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave... )
kakšno POMOČ potrebujete

 
----------------------------------------------------------------------------
   
 

SISTEM JAVNEGA ALARMIRANJA

1. OPOZORILO NA NEVARNOST

:: enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti, se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč.
Vključite radio ali TV in spremljajte obvestila o nevarnostih ter ukrepajte v skladu z njimi.

2. NEPOSREDNA NEVARNOST

:: zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
Vključite radio ali TV in poslušajte navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnajte v skladu z njimi.

3. KONEC NEVARNOSTI

:: enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost.
Spremljajte radijska in televizijska obvestila.

4. PREIZKUS SIREN
:: je vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri in je enak znaku za konec nevarnosti!

2a. NEPOSREDNA NEVARNOST NESREČE S KLOROM

:: zvok sirene, ki traja 100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v okolje.
Uporabite osebna zaščitna sredstva. Takoj se umaknite v višje kraje v smeri proti vetru.

2b. NEPOSREDNA NEVARNOST POPLAVNEGA VALA

:: zavijajoč zvok sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali zvoka sirene z vmesnimi 4-sekundnimi premori, se uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu vodne elektrarne.
Takoj zapustite ogroženo območje in se umaknite nad označeno raven, ki jo lahko doseže poplavni val.

 
----------------------------------------------------------------------------
   
 

STATISTIKA STRANI

Untitled Document



Trenutno obiskovalcev na strani:

 
----------------------------------------------------------------------------
 

 

 
Untitled Document
 
Untitled Document
2010 © PGD Nazarje. Vse pravice pridržane. Izvedba: DaMix - MULTIMEDIJA.              Pogoji uporabe | Email